Breaking News:

Klubski večer

ob petkih od 21:00 naprej


Knjižnica je odprta

ob sredah 18:00 - 20:00


Tečaj slovenščine 2017/18

začetniški: ob ponedeljkih 18:00-19:30 h nadaljevalni: ob ponedeljkih 19:30-21:00 h


Vaje klubskega zbora

ob sredah 19:30 - 22:00


KSŠŠD » Program » Arhiv » 

Moč kritike in družbene spremembe

V Klubu slovenskih študentk in študentov na Dunaju smo razpravljali s filozofom Tomažem Grušovnikom

 

Tomaž Grušovnik, asistent za filozofijo na Univerzi na Primorskem v Kopru, je v četrtek, 12. junija 2008, predaval v dunajskem študentskem klubu.

Izhodiščna točka predavanja je bilo vprašanje koristnosti kritike pri pozitivnih družbenih spremembah. Ponazoril je dvoreznost kritike ob primeru študentskih protestov 68. Zavzemanje za večjo svobodo, upor proti rigidnim družbenim strukturam in nasprotovanje fiksnemu delovnemu urniku je imelo dvoumne učinke. Po eni strani v današnji družbi zaradi teh dogodkov vlada večja svoboda posameznika. Toda, kot trdijo nekateri teoretiki, se s temi spremembami človekova odvisnost od družbenih struktur nikakor ni zmanjšala. Nasprotno: nov duh kapitalizma se napaja ravno iz gesel, ki so prihajala iz ust nekdanjih hipijev. Poziv k samouresničitvi in uživanju, fleksibilnost, posameznikova svoboda, vse to je danes v službi potrošništva. Nenehno delo je nadomestilo fiksen delovni urnik.

 

Nekaj podobnega kot maju '68 lahko očitamo tudi Francoski in Oktobrski revoluciji. V Franciji naj bi se, namesto splošne družbene emancipacije, vzpostavila buržoazija kot novi vladajoči sloj. V Sovjetski zvezi naj bi se pa namesto prave ljudske demokracije pojavil zbirokratizirani partijski aparat. Torej naj bi se uveljavilo vedno tisto, kar je potrebno za razširitev gospodarstva: v predrevolucionarni Franciji je absolutizem blokiral razvoj kapitalizma, v zaostali Rusiji je bila potrebna centralizacija za industrializacijo države, leta '68 pa je okostenel način produkcije potreboval večjo fleksibilnost.

 

Drži sicer, da se je v Franciji uveljavila buržoazija kot vladajoči sloj, saj so novo nastale elite znale koncentrirati oblast v njihovih rokah. Toda, ta tok dogodkov ni bil nujen. Ne smemo pozabiti, da je Francoska revolucija pomenila masovno mobilizacijo ljudstva, ki se je izrazila v socialnih in političnih pravicah na katere se sklicujemo še danes. Nenazadnje se je iz Francoske revolucije rodila tudi radikalna kritika imperializma in suženjstva.

 

Še bolj kot Francosko številni intelektualci obsojajo Oktobrsko revolucijo. Sicer je res, da se je v Sovjetski zvezi osamosvojil partijski aparat in etabliral avtoritarno gospostvo. A če hočemo objektivno oceniti pomen Oktobrske revolucije, ne smemo pozabiti, da je ta predstavljala pomembni impulz za dekolonizacijo evropskih kolonij po vsem svetu in sprožila naprezanja za socialno državo. Danes se zdi, da se s propadom socializma na vzhodu, končuje tudi perioda socialne države na zahodu.

 

Zaključna misel predavanja je bila, da ima kritična misel in z njo filozofija bistveno praktično vlogo pri funkcioniranju družbe. Za pomisleke glede nemoči kritike pa lahko rečemo, da so preveč enostranske interpretacije. Družbeno koristni naboj filozofije je potemtakem v tem, da nenehno prevprašuje predpostavke, na katerih so zgrajene ekonomske, zgodovinske, pa tudi naravoslovne teorije in hkrati razpira nova obzorja, ki omogočajo drugačno družbeno funkcioniranje.

EU – nacionalna izravnava ali transnacionalno izkoriščanje?

V četrtek 31. januarja 2008 smo v Klubu slovenskih študentk in študentov na Dunaju razpravljali o Evropski Uniji. Diskusijo smo naslovili z »EU – nacionalna izravnava ali transnacionalno izkoriščanje?«.

 

Predsednik štajerske KPA, Franz S. Parteder je uvodoma povedal, da se EU razvija v zelo nedemokratično smer. Opozoril je, da v evropskem parlamentu nimajo kaj odločati o ključnih vprašanjih, o katerih se pogajajo le šefi vlad. Lizbonska pogodba po njegovem mnenju pomeni odpravo zadnjih preostankov avstrijske nevtralnosti, prisiljuje članice EU k oboroževanju, jim daje pravico do vojaškega poseganja brez mandata Zduženih narodov ter zacementira temelje tržnega gospodarstva in z njim povezano privatizacijo.

 

Manjšinski govornik Zelenih Wolfgang Zinggl je priznal, da Partedrovi argumenti sicer večinoma držijo, da pa odklanja njegovo razmišlanje o morebitnem izstopu iz EU. Dejal je, da je tudi sam 1994 glasoval proti vstopu v Evropsko Unijo, da pa to danes vidi kot zmoto. Edino alternativo k EU, ki jo Zinggl vidi danes, je povrat k nacionalizmu, ki ga pa ostro odklanja. Ob vseh problemih naj bi bila EU vendar velik korak naprej. Navedel je npr. Charto o osnovnih človekovih pravicah, katera naj bi tudi manjšinam dala možnost, da se za pomoč obrnejo na Evropsko sodišče.

 

Temu argumentu je ugovarjal moderator diskusije univ. doc. Albert F. Reiterer, ki je spomnil na to, da Charta nima nikakršnega pomena, saj vse kompetence o odločanju ostanejo v okviru posameznih držav. Charta o osnovnih človekovih pravicah naj bi bila zgolj retorika, manjšine si pa naj ne bi pričakovale ničesar od EU, saj npr. Francija, ki je poleg Nemčije najbolj vplivna članica, popolnoma prezira lastne manjšine in niti ne priznava njihov obstoj. Reiterer in Parteder sta oba dejala, da bo tudi v bodoče člen sedem ADP, ki gre dlje kakor vsako evropsko pravo, za slovensko manjšino v Avstriji najvažnejša pravna osnova.

 

Predsednik EL Vladimir Smrtnik se s takim gledanjem ni mogel strinjati. Poudaril je, da, evropske instance vendarle nudijo vsaj dodatno možnost do uveljavitve narodnih pravic, tudi če člen 7 ostaja najvažnejša pravna osnova. Povedal je, da mora Evropska Unija, ki od Bosne, Hrvaške in Srbije zahteva upoštevanje principov pravne države, te kriterije aplicirati tudi na lastne države članice in pri tem mislil v prvi vrsti na Avstrijo. Smrtnik, ki mu je sicer žal za propad avstrijske nevtralnosti, kljub temu gleda pozitivno na evropsko integracijo. Za Slovence na obeh straneh meja naj bi bila ekonomska integracija velika možnost za čezmejno izmenjavo na marsikaterih področjih.

 

Predsednik Mladine evropskih narodnih skupin (MENS) Aleksander Studen-Kirchner je poročal o lastnih izkušnjah z institucijami EU. Priznal je, da se tam več govori kakor ukrepa, kajti odloča se v gremijah, do katerih nimajo dostopa niti člani evropskega parlamenta. Vztrajal pa je pri tem, da nosijo odgovornost za nepopularne odločitve vendarle posamezni politiki držav članic, ki naknadno zanikajo vsakršno soodločanje in vso krivdo nalagajo EU. Tudi Studen-Kirchner je dejal, da o manjšinskih pravicah v Charti o osnovnih človekovih pravicah ni govora in da se bolje naj ne bi preveč sklicevali nanjo.

 

Zanimiv primer, kako na ravni EU odločajo brez demokratične kontrole, je navedla gospa iz publike. Pojasnila je, kako so članice EU sprejele seznam terorističnih organizacij neposredno od ZDA brez vsakršne debate v parlamentu. Ta seznam naj bi obsegal več stotisoč organizacij, ki jih na ta način kriminalizirajo.

Adijo člen 7

Študentke in študenti na Dunaju smo razpravljali o tesnem sodelovanju ZSO in KHD

 

V sredo 5. decembra 2007 smo v nabito polnih prostorih Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju diskutirali z obema piscema knjige »Kärnten neu denken«, z Marjanom Sturmom in Josefom Feldnerjem. Kot diskutanta smo povabili tudi manjšinskega govornika KPA ter odbornika ZSO Mirka Messnerja.Tesno sodelovanje predsednikov ZSO in KHD je bilo v zadnjih mesecih očitno. Njihov trud za dialog je vodil do objave skupne knjige. KSŠŠD, ki to približevanje gleda povsem kritično, se je kljub premislekov ali se osebo kakor je to Josef Feldner sploh sme povabiti v klubske prostore, odločil za diskusijo z nasprotnikom.

 

Marjan Sturm je kljub ostri kritiki Mirka Messnerja, odbornikov KSŠŠD ter celotne publike naprej zagovarjal sporazumevanje z nekdanjim nasprotnikom. Dejal je, da se je treba pogajati tudi o zajamčenih manjšinskih pravicah, saj koroške politične elite zavračajo ustavno pravno utemeljeno rešitev.  Sturm in Feldner sta poudarila, da je najprej treba spremeniti ozračje na Koroškem in tako zniževati predsodke na obeh straneh. Tudi pogled na zgodovino se je spremenil: Sturm sedaj priznava partizanske zločine po vojni, Feldner pa obsoja zločinski nacistični režim.

Pod geslom »umdenken, mitdenken, nachdenken« je Feldner razlagal svoj odmik od bivših pozicij. Kakor angel miru je pozival za medsebojno razumevanje. Kljub milim besedam in majhnemu premiku v vprašanju krajevnih napisov predsedniku KHD nikakor ni uspelo, da bi verodostojno pojasnil spremembe v svoji organizaciji. Naprej namreč zahteva enakopravnost nemško govorečih na področju šole, cerkve ter subvencioniranja kulturnih dejavnosti. Feldner očitno misli, da naj bi bile t.i. domovinske zveze ter druge nemškonacionalne institucije deležne istih finančnih podpor kakor jih dobivajo slovenska kulturna društva.

 

Mirko Messner je kontrahentom ugovarjal s tezo, da se je avstrijska vlada z ustanovitvijo t.i. konsezne skupine, izognila lastni odgovornosti. Neplodno pogajanje o ustavno pravno zajamčenih pravicah po mnenju Messnerja ni nič novega. Menil je, da ping-pong igrico, v kateri si dežela Koroška in zvezna vlada podajata pristojnost sem in tja, že poznamo desetletja. Edina posledica tega naj bi bila ta, da je KHD postal prvič v svoji zgodovini priznan govornik nemškogovorečega ljudstva ter njihov legitimni zastopnik pri pogajanjih.

»Spremenil se je samo jezik, ne pa vsebina«, je Messner ugovarjal nasprotnikoma na podiju.

Če si ogledaš spletno stran KHD pa opaziš, da se niti jezik ni bistveno spremenil. Tam namreč najdeš kar več člankov v katerih na nadvse šovinističen način svarijo pred islamizacijo zahodnje družbe.

 

Tudi iz publike je bilo slišati marsikaj zanimivega. Manjšinski govornik zelenih iz južne Tirolske Hubert Frasnelli je opozoril, da politična strategija Sturma in Sadovnika navsezadnje služi nemškonacionalnemu taboru kot pretveza za barantanje o v 7. členu ADP zagotovljenih pravicah.

 

Kljub triurni diskusiji je med publiko še zmeraj obstajala potreba po nadaljnih pogovorih, zaradi česar se je diskuriralo v manjših skupinah pozno v noč.

 

 

Otvoritev obnovljenih klubskih prostorov

V petek, 23.novembra 2007, smo študentje na Dunaju praznovali otvoritev prenovljenih klubskih prostorov. Po mnogih letih delovanja se je v klubskih prostorih marsikaj obrabilo. Obnovitev je bila že nujna, saj je predvsem elektrika le še za silo delovala. Po dolgih mesecih garanja smo zdaj končno lahko praznovali uspešno prenovo.

Dr. Heinrich Wolf

Ob otvoritvi so bili klubski prostori nabito polni, saj je prišlo v teku večera oz. noči nad 300 ljudi. Otvoritve se je udeležila tudi vrsta častnih gostov. Klubašem je prišel čestitat veleposlanik Republike Slovenije na Dunaju dr. Ernest Petrič in nas bodril, naj se še naprej tako dosledno zavzemamo za pravice slovenske manjšine na Koroškem. Dr. Heinrich Wolf, ministerialni svetnik z avstrijskega zveznega ministrstva za šolstvo, umetnost in kulturo je prišel pogledat, kaj smo študentke in študentje naredili s podporo ministrstva. Ernest Petrič in Heinrich Wolf sta v svojih pozdravnih besedah pohvalila kontinuiteto klubske aktivnosti in obljubila, da bosta Avstrija in Slovenija tudi v bodoče podpirali slovenske študente na Dunaju. Dr. Dušan Schlapper, eden od bivših predsednikov KSŠŠD, je v svojem nagovoru spomnil na to, da bo treba borbo za pravice koroških Slovencev spet pripeljati iz pisarn na cesto, kot je to uspelo njegovi študentski generaciji v sedemdesetih letih. Pozval nas je, da naj nadaljujemo s političnim delovanjem in orientacijo, ki smo jo v zadnjih dveh letih začrtali. Še naprej naj se vmešavamo v politična dogajanja na Koroškem in še bolj naj pritiskamo na vse preveč kompromisarske slovenske osrednje organizacije.

Klubsko otvoritev je popestril s svojim nastopom pevski zbor KSŠŠD, ki ga vodi katalanski študent Manel Morales i Lopez. Nato smo se zabavali ob sproščenih balkanskih zvokih, ki sta jih zaigrala Alen Džambić na akordeonu in Aleksander Stojić na kitari, do zgodnjih jutranjih ur.

 

Študentke in študenti smo bili zaradi nepričakovano velikega zanimanja za otvoritev obnovljenih prostorov zelo zadovoljni. Zelo se že veselimo na bodoče delovanje v našem »fency« Klubu.

Molterer sprejel slovensko mladino na kritični pogovor

Zastopniki študentskih in mladinskih organizacij smo pojasnili kako Slovence zapostavljajo na vseh ravneh.

 

Zastopniki KSŠŠD, KSŠŠG, KSŠŠK, KDZ in Mlade EL smo se v sredo 26. septembra 2007 srečali s finančnim ministrom in vicekanclerjem Wilhelmom Moltererjem na pogovor. Mladi smo Moltererju predstavili skupno izjavo vseh mladinskih in študentskih organizacij Koroških Slovencev, v kateri zahtevamo rešitev vprašanja topografije na osnovi teritorialnega načela ter opozorili na razne krivičnosti na drugih področjih. Tako smo Moltererja konfrontirali z dejstvom, da mora slovenska glasbena šola shajati z 268€ na dijaka na leto, medtem ko ima Landesmusikschulwerk 1400€ za vsakega učenca na razpolago. Vrh tega se moramo Slovenci vsako leto znova boriti za subvencije. Vicekancler nam je obljubil, da se bo osebno lotil te zadeve. Kot pozitivni primer, za katerega je sam soodgovoren, je omenil slovenski radio, ki dobro deluje in s katerim so vsi zadovoljni, nakar smo študentje ugovarjali, da je tudi financiranje radia le zagotovljeno do leta 2009.

 

Glede vprašanja topografije je Molterer dejal, da ne vidi možnosti rešitve, ki ne bi temeljila na osnovi Karnerjevega papirja. Tega pa mladi odločno odklanjamo, saj že zadnja odločba ustavnega sodišča predstavlja precej restriktivno interpretacijo člena 7 Avstrijske državne pogodbe, kaj šele Karnerjev papir. Po besedah vicekanclerja naj bi Slovenci leta 2006, ko so odklonili Schüsslov predlog, zamudili enkratno zgodovinsko priložnost. S tem je hotel namigniti na politična dejstva na Koroškem, ki po mnenju Moltererja ne dopuščajo velikodušnejših ukrepov. Poudaril je še, da si tudi Republika Slovenija želi čim hitrejšo rešitev, da pa smatra slovenska vlada vprašanje topografije kot notranje-avstrijsko zadevo.

© 2008-2017 KSŠŠD - Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju, Mondscheingasse 11, 1070 Wien/Dunaj